Nedestruktivne metode opazovanja (angl. nondestructive testing – NDT) notranjosti človeškega telesa in drugih objektov, slonijo na pojavih absorpcije, sipanja in odboja valovanja v notranjosti telesa. Uporabljamo lahko najrazličnejša valovanja, odvisno od zahtev preiskave. Važna je valovna dolžina, ki nam določa ločljivost metode, in pa zmerna absorpcija ali sipanje. Merjenje jakosti odbojev ultrazvoka v različnih globinah merjenca je najbolj pogost način meritve. V tem primeru merimo čas, ki ga valovanje porabi od izvora do nehomogenosti, ki valovanje delno odbija, in nazaj do detektorja. Meritev časa nam omogoča sunkovni način delovanja ultrazvočnega izvora, ki je analogen delovanju radarja. Izvor (piezoelektrični kristal) odda kratek močan impulz valovanja, ki je dolg le nekaj valovnih dolžin, nato pa merimo jakost odbitega signala v odvisnosti od časa. Detektor je običajno kar isti piezoelektrični kristal, ki služi tudi kot izvor ultrazvoka. Na ta način dobimo enodimenzionalen prerez skozi merjeno telo.
Z natančnimi meritvami hitrosti ultrazvoka v snovi lahko določamo tudi mnoge lastnosti snovi, ki so povezane z njeno trdnostjo. V homogenih snoveh lahko npr. določimo modul elastičnosti E, strižni modul G in Poissonovo število µ. V tanki palici (valovna dolžina je dosti večja od premera palice) se širi longitudinalno valovanje s hitrostjo
$c^2_{long, tanka} = \frac{E}{\rho}$,
kjer je $\rho$ gostota palice. Hitrost longitudinalnega valovanja v razsežnem sredstvu je podana s formulo:
$c^2_{long} = \frac{E(1 - \mu)}{\rho(1-\mu)(1 - 2\mu)}$
Hitrost transverzalnega valovanja v razsežnem sredstvu lahko izrazimo s strižnim modulom ali pa s prožnostnim modulom in Poissonovim številom
$c^2_{trans} = \frac{G}{\rho} = \frac{E}{2\rho(1+\mu)}$
Hitrost transverzalnega valovanja v tanki palici je bolj zapletena funkcija geometrije in je poleg tega odvisna od valovne dolžine. Z njo se tukaj ne bomo ukvarjali.
Kot naše merilno telo uporabimo kalibracijski blok normalne velikosti (IIW V1/5, po standardu ISO 2400, Shema 1). Merimo na mestu, kjer je globina bloka enaka 10 cm in na osciloskopu dobimo Sliko 1.

Shema 1: Kalibracijski blok in dimenzije

Slika 1: Več zaporednih odbojev (echo) na 10cm globine
ISO 2400 standard pravi, da je hitrost longitudinalnega valovanja v takem kalibracijskem bloku $c_{trans} = 5920 \frac{m}{s} \pm 30 \frac{m}{s}$, kar je znotraj našega intervala napake.
| Index | 2d/c-px | 2d/c [us] | delta_2d/c [us] | c [m/s] | delta_c [m/s] |
|---|---|---|---|---|---|
| 1 | 14 | 28 | 8 | 7143 | 1587 |
| 2 | 16 | 32 | 8 | 6250 | 1250 |
| 3 | 16 | 32 | 8 | 6250 | 1250 |
| 4 | 16 | 32 | 8 | 6250 | 1250 |
| 5 | 16 | 32 | 8 | 6250 | 1250 |
| 6 | 16 | 32 | 8 | 6250 | 1250 |
| 7 | 16 | 32 | 8 | 6250 | 1250 |
| 8 | 15 | 30 | 8 | 6667 | 1404 |
| Povprečno | 16 | 31.25 | 8 | 6414 | 1311 |
| Index | 2d/c [us] | delta_2d/c [us] | c [m/s] | delta_c [m/s] | d[cm] | delta_d [cm] |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | 28.9 | 0.6 | 5920 | 30 | 8.55 | 0.18 |
| 2 | 31 | 0.6 | 5920 | 30 | 9.18 | 0.18 |
| 3 | 34 | 0.6 | 5920 | 30 | 10.06 | 0.18 |
Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko merimo toliko majhne razlike, kot lahko še vedno razločimo peak-e na osciloskopu. Ocenimo, da bi lahko razliko med meritvijo 1. in 2. na Tabeli 2 razločili še, če bi bile razdalje še enkrat krajše.
$d_{min} \approx \frac{d_2-d_1}{2} = 3.2 \mathrm{mm}$

Slika 3: Odboj na krivini - po odbojnem zakonu (kot $\approx 45^{\circ}$) se valovanje odbije v notranjost in zaduši
| Index | 2d/c [us] | delta_2d/c [us] | c [m/s] | delta_c [m/s] | d[cm] | delta_d [cm] |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | 15.7 | 0.6 | 5920 | 30 | 4.65 | 0.18 |
| 2 | 20.5 | 0.6 | 5920 | 30 | 6.07 | 0.18 |
| 3 | 30.7 | 0.6 | 5920 | 30 | 9.09 | 0.18 |
| 4 | 2.5 | 0.6 | 5920 | 30 | 0.74 | 0.18 |
| 5 | 1 | 0.6 | 5920 | 30 | 0.3 | 0.18 |
| 6 | 10.7 | 0.6 | 5920 | 30 | 3.17 | 0.18 |
| 7 | 9.3 | 0.6 | 5920 | 30 | 2.75 | 0.18 |
Iz rezultatov ugotovimo, da je bil blok obrnjen tako, da je luknjica na spodnjem delu, bližje mizi (meritev #3). S slike lahko razberemo, da je odboj z luknjice po jakosti dosti manjši od ostalih. Razlog je verjetno v velikosti luknjice ($\phi = 1mm$), dušenju zaradi relativno velike globine ($\approx 9cm$) ter odbojem med potovanjem valovanja.
Ker poznamo razdaljo valovanja v vodi in v telesu in variiramo razdaljo tako, da je čas enak, lahko zapišemo enačbo:
$c_{snovi} = \frac{c_{vode}d_{snovi}}{d_{vode}}$

Slika 5: Slika na osciloskopu pri interferenci z longitudinalno sondo - Al
| Index | c_Al [m/s] | delta_c_al [m/s] | d_al[cm] | delta_d [cm] | x-abs [cm] | x [cm] | delta_x [cm] | c_vode 23 °C [m/s] |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | / | / | 2.52 | 0.01 | 0.21 | / | 0.05 | 1490.6 |
| 2 | 5962 | 497 | 2.52 | 0.01 | 0.84 | 0.63 | 0.05 | 1490.6 |
| 3 | 6158 | 529 | 2.52 | 0.01 | 1.45 | 0.61 | 0.05 | 1490.6 |
| 4 | 5779 | 467 | 2.52 | 0.01 | 2.1 | 0.65 | 0.05 | 1490.6 |
| Povprečno | 5966 | 498 | / | / | / | / | / | / |

Slika 6: Slika na osciloskopu pri interferenci z longitudinalno sondo - Fe
| Index | c_Al [m/s] | delta_c_al [m/s] | d_al[cm] | delta_d [cm] | x-abs [cm] | x [cm] | delta_x [cm] | c_vode [m/s] 26 °C |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | / | / | 2.51 | 0.01 | 0.15 | / | 0.05 | 1490.6 |
| 2 | 5939 | 495 | 2.51 | 0.01 | 0.78 | 0.63 | 0.05 | 1490.6 |
| 3 | 6236 | 544 | 2.51 | 0.01 | 1.38 | 0.6 | 0.05 | 1490.6 |
| 4 | 6564 | 602 | 2.51 | 0.01 | 1.95 | 0.57 | 0.05 | 1490.6 |
| Povprečno | 6246 | 547 | / | / | / | / | / | / |

Slika 5: Slika na osciloskopu pri interferenci s transverzalno sondo - Al
| Index | c_Al [m/s] | delta_c_al [m/s] | d_al[cm] | delta_d [cm] | x-abs [cm] | x [cm] | delta_x [cm] | c_vode [m/s] 26 °C |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | / | / | 2.51 | 0.01 | 0.72 | / | 0.05 | 1490.6 |
| 2 | 3253 | 154 | 2.51 | 0.01 | 1.87 | 1.15 | 0.05 | 1490.6 |
| 3 | 3253 | 154 | 2.51 | 0.01 | 3.02 | 1.15 | 0.05 | 1490.6 |
| 4 | 3225 | 152 | 2.51 | 0.01 | 4.18 | 1.16 | 0.05 | 1490.6 |
| 5 | 3341 | 162 | 2.51 | 0.01 | 5.3 | 1.12 | 0.05 | 1490.6 |
| 6 | 3253 | 154 | 2.51 | 0.01 | 6.45 | 1.15 | 0.05 | 1490.6 |
| Povprečno | 3244 | 156 | / | / | / | / | / | / |

Slika 6: Slika na osciloskopu pri interferenci s transverzalno sondo - Fe
| Index | c_Al [m/s] | delta_c_al [m/s] | d_al[cm] | delta_d [cm] | x-abs [cm] | x [cm] | delta_x [cm] | c_vode [m/s] 26 °C |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | / | / | 2.51 | 0.01 | 0.72 | / | 0.05 | 1490.6 |
| 2 | 3253 | 154 | 2.51 | 0.01 | 1.87 | 1.15 | 0.05 | 1490.6 |
| 3 | 3253 | 154 | 2.51 | 0.01 | 3.02 | 1.15 | 0.05 | 1490.6 |
| 4 | 3225 | 152 | 2.51 | 0.01 | 4.18 | 1.16 | 0.05 | 1490.6 |
| 5 | 3341 | 162 | 2.51 | 0.01 | 5.3 | 1.12 | 0.05 | 1490.6 |
| 6 | 3253 | 154 | 2.51 | 0.01 | 6.45 | 1.15 | 0.05 | 1490.6 |
| Povprečno | 3244 | 156 | / | / | / | / | / | / |
Iz prej izračunanih hitrosti zvoka v snovi, lahko sedaj izračunamo še konstante $ \mu $, E, G za aluminij in za železo. Tako aluminij kot železo sta za vrednosti elestičnega modula E znotraj intervala napake.
| Snov | c_t [m/s] | delta_c_t [m/s] | c_l [m/s] | delta_c_l [m/s] | rho [kg m-3] | µ | delta_µ | E [GPa] | delta_E [GPa] | G [GPa] | delta_G [GPa] |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| aluminij | 3037 | 135 | 5966 | 498 | 2700 | 0.33 | 0 | 66 | 5 | 25 | 2 |
| jeklo | 3244 | 156 | 6246 | 547 | 7800 | 0.32 | 0 | 216 | 18 | 82 | 8 |