Namen vaje je spoznavanje uporabe funkcijskega generatorja in osciloskopa ter razumevanje odziva različnih elektronskih elementov.
Odziv elementov je lahko linearen in odvisen od frekvence, kot pri idealnem kondenzatorju in tuljavi, lahko je nelinearen (polprevodniški elementi) ali pa bolj zapleten, če je element sestavljen iz različnih sklopov, kot je na primer tuljava z železnim jedrom.

Slika 1: Shema meritve karakteristike tok - napetost. Ločilni transformator dovoljuje, da ozemljimo poljubno točko v krogu. Če bi imeli tako imenovani plavajoči (floating) izhod iz funkcijskega generatorja, ločilni transformator ne bi bil potreben.
Upor ima linearno karakteristiko v širokem razponu frekvenc. Tok in napetost sta v fazi. Iz slike 2 je razvidno, da je naklon premice v XY načinu osciloskopa približno 1. Iz vezave na Sliki 1 lahko razberemo, da je to mogoče, če uporabljamo isti upor kot na veji vezja, kamor je priključen vhod Y.
$ \nu = 2 \; \mathrm{kHZ} \rightarrow R \approx 1 \; k \Omega \pm 0.1 k \Omega$

Slika 2: U-I karakteristika upora
Kondenzator je relativno dober element in njegove karakteristike ne moti preveč upornost in induktivnost žic. Lastnosti smo preverjali v območju od 100 Hz do visokih frekvenc (> 50 kHz). Tok in napetost sta pri kondenzatorju zamaknjena za $\pi / 2$. Na spodnjih grafih je to razvidno v primerih, ko vrh elipse na grafu XY (približno) seka ordinatno os.
Kapacitivnost kondenzatorja v AC vezavi lahko izračunamo. Za vezavo velja, da je napetost na kondenzatorju enaka napetosti na AC izvoru, torej računamo
$U_{AC} = U_0 \, sin(\omega t)$
$U_C = U_{AC} = \frac{e}{C}$
$I_C = \frac{de}{dt} = C \, \frac{dU_{AC}}{dt} = \frac{U_0}{1 / \left(\omega \, C \,\right)} \, cos(\omega t) \implies R_X = 1 / \left(\omega \, C \,\right)$
Kapacitivnost $C$ je tako v AC načinu (dokler je kapacitivnost manjša od geometrijsko omejene) podana kot $C = \frac{1}{2\pi \nu R_X}$, kjer je $R_X$ kapacitivna reaktanca. Obravnavamo limitni primer, ko gre $\nu \rightarrow 0 \implies R_X = \infty$ in analogno $\nu \rightarrow \infty \implies R_X = 0$. Ugotovitev za $\nu = 0$ se sklada z znanimi lastnostmi kondenzatorja v DC vezavi.
Dodatno smo funkcijo $e(t)$ poizkusili izpeljati s pomočjo diferencialnih enačb za napetost v zaporedni RC vezavi z AC izvirom. Povezava: kalkulator Desmos
Zapišemo: $R_X = \frac{U_{RMS}}{I_{RMS}} = \frac{1}{\omega C} = \frac{a}{b}$
Iz česar sledi, da je $C = \frac{1}{R_x \, 2\pi \nu}$
Napaka meritve je bila določena kot debeline črte v px in preračunana v skalo.
| Slika | X-os [V] | Y-os [A] | X-os [px] | Y-os [px] | Frekvenca [Hz] | a [px] | b [px] | a [V] | b [A] | R_X [ohm] | C [F] | C [uF] | Δa [V] | Δb [A] | ΔC [%] |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 3 | 5.0 | 0.002 | 50 | 50 | 100 | 90 | 143 | 9.00 | 0.00572 | 1573.426573 | 1.011520e-06 | 1.01 | 0.800 | 0.00032 | 14 |
| 4 | 0.5 | 0.005 | 50 | 50 | 1000 | 150 | 100 | 1.50 | 0.01000 | 150.000000 | 1.061030e-06 | 1.06 | 0.080 | 0.00080 | 13 |
| 5 | 0.2 | 0.005 | 50 | 50 | 49000 | 80 | 100 | 0.32 | 0.01000 | 32.000000 | 1.015020e-07 | 0.10 | 0.032 | 0.00080 | 18 |
Slika 3: U-I karakteristika C, $ \nu = 100 \mathrm{Hz}$

Slika 4: U-I karakteristika C, $ \nu = 1 \mathrm{kHz}$

Slika 5: U-I karakteristika C, $ \nu = 49 \mathrm{kHz}$

Slika 6: U-I karakteristika C, $ \nu > 50 \mathrm{kHz}$
Tuljava z jedrom je manj idealen element zaradi dolgih žic, ki prispevajo k ohmski upornosti in pri višjih frekvencah k parazitski kapacitivnosti, pa tudi magnetni odziv feritnega materiala je nelinearen in frekvenčno odvisen.
Tuljavo obravnavamo po prvem Kirchoffovem zakonu in zapišemo $ V_S - V_L = U_0 \sin(\omega t) - L \frac{dI}{dt} = 0$. Rešimo diferencialno enačbo in dobimo izraz za tok na tuljavi:
$I_L = - \frac{U_0}{wL} \cos(\omega t) = \frac{-U_0}{R_X} \cos(\omega t) \implies R_X = - \omega L$
Kot pri kondenzatorju zapišemo: $R_X = \frac{U_{RMS}}{I_{RMS}} = - \omega L = \frac{a}{b}$
Napaka meritve je bila določena kot debeline črte v px in preračunana v skalo.
Fazni zamik na sliki 9 je priblizno 25px, valovna dolzina je dolga 250px, torej je fazni zamik cca $\frac{1}{5} \pi$. Pomagamo si z izmerjeno vrednostjo $L$ pri $\nu = 1000 \mathrm{Hz}$
$Z = \sqrt{R^2 + X^2}$
$\phi = \arctan (X/R) = \frac{1}{5} \pi \implies \frac{X}{R} \approx 0.56 \implies R = \frac{X}{0.56} = 0.34 \, \Omega \, (1 \pm 0.5) $
| Slika | X-os [V] | Y-os [A] | X-os [px] | Y-os [px] | Frekvenca [Hz] | a [px] | b [px] | a [V] | b [A] | R_X [ohm] | L [H] | Δa [V] | Δb [A] | ΔL [%] |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 7 | 5 | 0.005 | 50 | 50 | 1000 | 70 | 61 | 7 | 0.0061 | 1147.540984 | 0.18 | 0.4 | 0.0004 | 12 |
| 8 | 5 | 0.005 | 50 | 50 | 5000 | 100 | 20 | 10 | 0.0020 | 5000.000000 | 0.16 | 0.4 | 0.0004 | 24 |

Slika 7: U-I karakteristika L, $ \nu = 1 \mathrm{kHz}$

Slika 8: U-I karakteristika L, $ \nu = 5 \mathrm{kHz}$

Slika 9: Fazni zamik pri L, $ \nu = 10 \mathrm{Hz}$

Slika 10: Fazni zamik pri L, $ \nu = 100 \mathrm{Hz}$

Slika 11: Fazni zamik pri L, $ \nu = 1 \mathrm{kHz}$

Slika 12: Fazni zamik pri L, $ \nu = 10 \mathrm{kHz}$

Slika 13: Fazni zamik pri L, $ \nu = 100 \mathrm{kHz}$
Nelinearni elementi (diode, LED diode) imajo v karakteristiki kolena, katerim določimo napetosti, ki ustrezajo toku |I| = 1 mA. To naredimo pri pozitivnih in negativnih tokovih, če je le možno. To še posebej velja za Zenerjevo diodo. Za LED diode, ki oddajajo višje frekvenčne barve, je prebojna napetost višja. Karakteristika se s frekvenco ne spreminja kaj dosti, kvadraten periodični signal lahko uporabimo kot PWM regulacijo.
Slika 15: U-I diode, $ \nu = 100 \mathrm{Hz}, \, U_D = 5.5 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}$
Slika 16: U-I diode, $ \nu = 1000 \mathrm{Hz}, \, U_D = 5.5 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}$
Slika 17: U-I Zenerjeve diode, $ \nu = 100 \mathrm{Hz}, \, U_B = -3.8 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}, U_G = 4.0 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}$
Slika 18: U-I Zenerjeve diode, $ \nu = 1000 \mathrm{Hz}, \, U_B = -3.8 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}, /, U_G = 3.9 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}$
Slika 19: U-I Bele LED diode, $ \nu = 1000 \mathrm{Hz}, \, \mathrm{V}, U_G = 5.8 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}$
Slika 20: U-I Rdeče LED diode, $ \nu = 1000 \mathrm{Hz}, \, \mathrm{V}, U_G = 5.9 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}$
Slika 21: U-I Rdeče LED diode, $ \nu = 1000 \mathrm{Hz}, \, \mathrm{V}, U_G = 6.0 \mathrm{V} \pm 0.1 \mathrm{V}$
V AC načinu smo izmerili gonilno napetost in upor baterije. Baterija ima malce nekarakteristično odvisnost U-I, zato dobimo krivuljo, ki malce spominja na histerezo.
Slika 22: Baterija 1.5V v AC načinu, $ \nu = 100 \mathrm{Hz}$
Iz slike lahko preberemo podatke in določimo:
$R_1 = \tan(61.1^{\circ}) \cdot \frac{1 \, \mathrm{V}}{20 \mathrm{mV} } = 90 \; \Omega$
$R_2 = \tan(79.5^{\circ}) \cdot \frac{1 \, \mathrm{V}}{20 \mathrm{mV} } = 269 \; \Omega$
$R_3 = \tan(71.6^{\circ}) \cdot \frac{1 \, \mathrm{V}}{20 \mathrm{mV} } = 150 \; \Omega$
$R_{avg} = (170 \pm 99 )\; \Omega$